Friesach map english italian

 

 

 

 

 

Grajsko gradbišče Breže – odpiralni časi 2016

Grajsko gradbišče je odprto od 15. Aprila 2016 naprej.
Dnevni ogled za posameznike samo z vodstvom.

April, Maj
ponedeljek-petek: 11.00 in 15.00
sobota, nedelja in avstrijski prazniki: 9.30 / 11.00 / 13.30 / 15.00 / 16.30

Juni, Juli, Avgust, September
dnevno: 9.30 / 11.00/ 13.30 / 15.00 / 16.30

Oktober
ponedeljek-petek: 11.00 in 15.00
sobota, nedelja in avstrijski prazniki: 9.30 / 11.00 / 13.30 / 15.00 / 16.30

 

Skupine: posamezni termini za skupine v slovenskem jeziku po predhodni prijavi
Grajsko gradbišče: +43 (0) 0660 544 88 56

Vstopnina:
Otroci (6 do 14 let) € 4,50
Mladoletniki (15 do 18 let),  Študenti € 6,-
Odrasli € 11,-
Upokojenci (z veljavno izkaznico) € 9,-

Pisarna:
Burg Friesach Errichtungs-GmbH
Fürstehofplatz 1
9360 Friesach/Breže
Tel. +43 42682213-18
E-Mail: office@burgbau.at

Grajsko gradbišče:
Sankt Veiter Straße 30, 9360 Friesach/Breže

Ta projekt združuje kulturo, trg delovne sile, socialnost in znanstvenost. Zahvalujemo se pri naših podpornikih, poslovnih partnerjih in sponzorjih:
S PODPORO ZVEZE, DEŽELE IN EVROPSKE UNIJE

Zgodovinski eksperiment

Na 6,5ha velikem srednjeveškem gradbišču, ki leži južno najstarejšega koroškega mesta Breže (Friesach), prikazujemo veličasten zgodovinski eksperiment. Gradimo srednjeveški grad na srednjeveški način, brez sodobnih pripomočkov, brez strojev ali električnega toka in le s pomočjo človeške ali živalske delavne sile. Pri gradnji pripisujemu velik pomen avtentičnosti. Zato uporabljamo le gradbeni material iz lesa, kamna, apna, peska in vode. Rekonstruiramo 400 let gradbene zgodovine od romanike do pozne gotike. Grajski kompleks obsega: bergfrid, palacij (stanovanjska stavba), kapelo, grajsko dvorišče, grajski vrt, kot tudi grajsko obzidje z vhodom in stolpi. Med vašim obiskom boste neposredno videli dela kovačev, kamnosekov, tesarjev, zidarjev, mešalcev malte in pletarjev. Vodiči vam radi pojasnijo potek na gradbišču in vam s tem lahko omogočajo vpogled v zanimivo in težko življenje v srednjem veku.

Ponovno odkrivanje starega znanja:
Potujte v tuj, že zdavnaj minuli čas. Počutite se kot popotnik med veki. Spoznajte skrito znanje naših prednikov. Kakšno spoznanje se skriva v pletarstvu, v tem prastarem umetelnem rokodelstvu? Kakšen čar napravi železo upogljivo kot vrbovo šibo? Kakšna lunina mena in kakšni letni čas naj bi bil najboljšji za sekanje in obdelavo lesa? Kakšna čarovnija je odgovorna, da se sprijemajo kamni? Od kot prihajajo stari pregovori kot »Vsak je svoje sreče kovač«? Spoznajte prestaro tehniko zidanja z lomljenci, ki jih je izklesal kamnosek pri napornem delu. Opazujte rokodelce in rokodelke in občudujte staro znanje naših prednikov.

Tesarski pod: Tesarski pod bi lahko tudi imenovali »risalni blok srednjega veka«. Mnogokrat so tesarski podi bili lesene ploščadi, ki so bile pokrite s tanko plastjo peska, apna ali maveca. Ko je bil pod popolnoma porisan, so enostavno nanašali novo plast.

Pletar: Pletar je uporabljal leskove, vrbove, jelševe in bukove šibe, katere je spletel v košare, vrata, ograje in razne druge izdelke. Pri tem so bile potrebne močne roke ter velika potrpežljivost. Pletarstvo je veljalo za kmečko rokodelstvo ali pa postransko delo (npr. splavarjev).

Tesarska delavnica: Tesarjevo delo je obsegalo mnoga področja. Bil je odgovoren za izdelavo ostrešja in lesenih skodlov, ter tudi za izdelavo gradbenih odrov, lestev, dvigal in žerjav. Tesarji so sekali drevesa s pomočjo velike drvarske sekire in uporabljali plankačo oziroma manjšo sekiro za obdelavo lesa in izdelavo lesenih žebljev.

Kamnosek: Kamnosek je pripravil, obklesal in vstavil kamne v zidovje. Ob začetku 11. stoletja je kamnosekom s pomočjo novega in boljšega orodja uspelo izdelovati kamne z isto višino in dolžino. S tem je bila gradnja ravne zidne plasti bistveno hitrejša kot s kamni različne velikosti.

Konjska sila: Uporaba delavnih konjev je postala smiselna šele z uvedbo komata, ki se je razvil ob prelomu tisočletja. Komat se položi konju okoli vratu. S tem se lahko porazdeli vlečna sila smiselno na prsni koš, ramena in viher. Šele s tem je sila konja uporabna v polnem obsegu. Pred tem so konju položili vrvi okoli ramena in prs, katere so davile konjevo oprsje in tako močno ponižale delovno zmogljivost zaradi težkega dihanja konja.

Žerjav s tekalnim kolesom: Žerjav s tekalnim kolesom je spadal med najvažnejše tehnične pripomočke, brez katerega si srednjeveškega velegradbišča ne bi mogli predstavljati. Kolo sta ponavadi upravljala dva hlapca, ki sta v njem tekala in ga s tem gonila. S tem sta navijala vrv in na njej pritrjeni gradbeni material, ki sta ga s pomočjo premakljivega stebra in ročice dvigala ali pa spuščala. Hlapca sta morala teči okoli 56m v tekalnem kolesu, da sta lahko dvignila tovor do 500kg v višino 4m. Hlapci so bili plačani precej dobro, ker je njihovo delo bilo zelo naporno in nevarno. Prišlo je namreč velikokrat do smrtnih nesreč.

Kovačija: Kovač je igral važno vlogo na grajskem gradbišču in je ostal tudi po dograditivi gradu nepogrešljiv. Izdeloval je okovje, šarnire in klučavnice s ključi. Bil je tudi pristojen za izdelavo in obnavljanje orodja, ki so ga potrebovali drugi rokodelci za svoja vsakdanja dela.